Obisk slovenskih evropskih poslancev v Salonitu Anhovo
Na povabilo iz Salonita Anhovo slovenskim evropskem poslancem so se danes odzvali Igor šoltes, Lojze Peterle, Patricija šulin, Tanja Fajon in Milan Zver. Na obisku so se seznanili s sodobno proizvodnjo cementa, poslovnimi rezultati ter okoljskimi podatki. Salonit Anhovo se danes uvršča med 10 % najboljših evropskih cementarn. Zagotavlja 200 neposrednih delovnih mest v cementarni (400 v območju cementarne), vsako neposredno delovno mesto pa ustvari šest posrednih. Salonit Anhovo ima zgrajeno eno najobsežnejših zbirk okoljskih podatkov. Ti dokazujejo, da je zrak v okolici cementarne boljši kot v večjih slovenskih mestih. V Salonitu Anhovo smo dobre poslovne in okoljske rezultate dosegli z obsežnim 15-letnim investicijskim ciklom, ki je osredotočen na okoljske in energetske izboljšave. Salonit Anhovo je popolnoma skladen z evropsko zakonodajo, ki velja tudi v Sloveniji, in je enaka za vse cementarne v Evropski uniji. Srečanje s slovenskimi evropskimi poslanci je bilo konstruktivno, odgovorili smo na vsa njihova vprašanja. Zavedamo se, da je naša dolžnost, da skrbimo za aktivno ozaveščanje javnosti o okoljskih vprašanjih. Okoljske podatke ves čas transparentno komuniciramo na spletu, posebnih monitorjih v Desklah in Kanalu ter na različnih srečanjih v lokalni skupnosti. Pripravljamo Dneve odprtih vrat, konstruktivno sodelujemo v Delovni skupini, v kateri so predstavniki krajevnih skupnosti in občine. Trudimo se s predstavitvami, srečanji, sestanki, objavami na spletu in skrbjo za točno navajanje podatkov. Z veseljem smo se pripravljeni znova in znova pogovarjati v lokalni skupnosti o vseh objektivnih temah, ki so za skupnost pomembne. Hkrati menimo, da je čas, da se diskusija obrne k pozitivnim temam. To bo pripomoglo k temu, da se bo cementarna lahko ukvarjala z razvojem in nadaljnjim ustvarjanjem delovnih mest. Lokalna skupnost pa z razpravo o tem, kaj ukreniti, da bo kakovost družbenega življenja še boljša. Veliko truda in zahtevnih delavnikov je v zadnjih letih, celo desetletjih, za ekipo v cementarni. Z ogromnimi investicijami, prizadevnostjo zaposlenih in ekološkim ozaveščanjem smo prebrodili praktično nemogočo situacijo ob opustitvi azbesta v letu 1996. Za voljo tega je danes Salonit Anhovo med najboljšimi evropskimi cementarnami in popolnoma skladen z evropsko zakonodajo. Primer dobre prakse je Salonit Anhovo pri kakovosti izdelkov, avtomatizaciji, najboljših tehnologijah, porabi energije ter uvajanju krožnega gospodarstva. Naše rešitve so bile iz vidika trajnostnega razvoja lani nagrajene tudi s strani EBRD (Evropske banke za obnovo in razvoj). Ustvarili smo eno najobsežnejših zbirk okoljskih podatkov. Kakovost okolja je v Kanalu ob Soči boljša kot v večini slovenskih mest. Cementarna pa je po okoljskih kazalcih pripravljena na zahteve, s katerimi se bo industrija cementa soočila v letu 2030. Okoljske podatke transparentno komuniciramo javnosti in lokalni skupnosti, redno jih predstavljamo v Delovni skupini, vsako leto organiziramo Dneve odprtih vrat. Vsako od 200 neposrednih delovnih mest v cementarni (skupaj 400 v območju cementarne) ustvarja še šest posrednih delovnih mest. To je pomembno za obstoj in razvoj regije, kjer smo največji zaposlovalec. Ves čas vlagamo v razvoj kadrov ; od štipendij, vajeništva do podpore podjetniškemu izobraževanju, saj smo prepričani, da je znanje ključ do prihodnosti. Zavedamo se tudi družbene odgovornosti in podpiramo društva, naši zaposleni pa se udejstvujejo v skupnosti kot aktivni občani. V preteklosti so bili ravno nekdanji in nekateri še zaposleni izpostavljeni tveganjem zaradi dela v leta 1996 opuščeni azbestni proizvodnji. V času po prepovedi azbesta so bili vsi napori zaposlenih usmerjeni v izboljševanje procesov in okolja. V cementarni danes skrbimo za redno izplačevanje odškodnin, v sodelovanju z zdravstveno stroko podpiramo raziskave. Pomagamo društvom, ki so aktivna na področju skrbi za obolele. Skrbimo tudi za strokovno izobraževanje na področju odstranjevanja starih kritin. Cementarna je bila po opustitvi azbesta očiščena, prisotne pa so še vedno nekatere površine starih kritin, kot tudi drugod v Sloveniji in po svetu. Postopno nadomeščamo stare kritine z novimi in s ciljem, da v nekaj letih zamenjamo vse azbest-cementne kritine. Vsi okoljski kazalci in vsi zdravstveni podatki kažejo na skladnost današnje dejavnosti z zakonodajo in s tem tudi varnost. Zato moramo jasno ločiti med posledicami pretekle zgodovine in sedanjo sodobno dejavnostjo in naše napore tudi v bodoče trajnostno usmeriti v ambiciozne cilje razvoja okoljsko usklajene inteligentne proizvodnje v sklopu krožnega gospodarstva.