Sestava tal je podobna naravni sestavi v regiji
Zakonodaja predpisuje, da morajo podjetja, ki so IPPC (IED) zavezanci, izdelati poročila o sestavi tal na industrijskem kompleksu (izhodiščno poročilo) do 15. februarja 2017. Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal določa, da se v nadaljevanju opravljajo analize vsakih 10 let. V Salonitu Anhovo smo do sedaj vse analize opravljali prostovoljno (zakonodaja jih ne predpisuje). Primerjalno poročilo jasno izkazuje, da je sestava tal v podjetju in okolici podobna naravni sestavi tal v regiji. V Salonitu Anhovo izpostavljamo, da mora vsak, ki komunicira analize o sestavi tal, odgovorno in točno komunicirati rezultate in interpretacije. Pri tem pa je potrebno upoštevati naravno sestavo tal, saj rezultati analize o sestavi tal ne pomenijo nujno, da gre tudi za povečan vpliv dejavnosti. Preseganje mejnih in opozorilnih vrednosti, posameznih kovin (ki izhajajo iz Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih mejnih vrednostih snovi v tleh) v naravi najdemo tudi v odmaknjenih območjih, kot so Livek pri Kobaridu, Čadrg na Tolminskem, v Trenti, na Krnu in Strmcu na Predelu. Vzorčenje in vključena poročila V Salonitu Anhovo smo v sodelovanju s Kemijskim inštitutom vzorce odvzemali na lokacijah Morsko, Gorenje Polje, Krstenice, Nekovo, Anhovo, Močila ; vodarna, cementarna Skale (različne lokacije v različnih letih) ter na odmaknjenih mestih: Banjščice in Nekovo. Skupno je bilo analiziranih 13 vzorcev na 14 (oz. 13) različnih elementov. Večina vzorcev izkazuje za večino elementov vsebnosti snovi pod mejnimi vrednosti. V nobenem vzorcu ni bilo zabeleženo preseganje kritične vrednosti. V obsežnem primerjalnem poročilu smo letos združili podatke iz analiz podjetja in javno dostopnih analiz med leti 2004 in 2015 (Poročila Kemijskega inštituta Ljubljana o analiza zemljin v okolici Salonita Anhovo v letih 2009, 2011 in 2012; Poročilo Kmetijskega inštituta Slovenije o analizah tal, 2015; Poročila projekta ROTS ; Biotehniška fakulteta za leta 2004, 2005, 2006 in 2007). Rezultati analiz Primerjave podatkov so pokazale podobnost z naravno sestavo tal v širšem okolju in podobno pojavnostjo elementov tudi v drugih krajih na Primorskem – tudi v krajih, v katerih zagotovo ni mogoč vpliv podjetja. Preseganja mejnih in opozorilnih vrednosti v posameznih vzorcih so bila zabeležena le za posamezne elemente. Mejne vrednosti so presegli krom, kobalt, kadmij, svinec in živo srebro v posameznih vzorcih (ne vse lokacije in ne v vseh letih). Nikelj in baker sta v posameznih vzorcih v posameznih letih presegla opozorilne vrednosti. Predvidoma je to posledica slojev fliša, ki so na tem področju zastopani v večji meri. Podobno preseganje mejne vrednosti kroma najdemo v vzorcih iz Grgarskih Ravn, iz Jablanice in Zazida. Preseganje mejne vrednosti kobalta najdemo v vzorcih iz Grgarskih Raven, iz Sabonj, Jablanice, Zazida, Livka, pa tudi Pivke. Preseganje mejne vrednosti kadmija najdemo na primer tudi v vzorcih iz Koritnic, Velikega polja (Sežana). Preseganje svinca najdemo v vzorcih iz Čadrga in Strmca na Predelu (preseganje opozorilne vrednosti). Opozorilne vrednosti niklja so bile presežene tudi v Koritnicah in na Slapniku. Opozorilna vrednost bakra je na primer presežena v Sokoličih. Živo srebro je bilo izmerjeno v letu 2009 kot indikativna meritev (ni bila izvedena na reprezentančnih vzorcih). Na merilnih mestih Morsko in Skale je bila presežena mejna vrednost, pri čemer velja pojasniti, da je bila izmerjena vrednost na G. Polju nižja, bistveno nižje pa so bile tudi vrednosti, ki jih je na G. Polju na reprezentančnih vzorcih izmeril Kmetijski inštitut v letu 2015. Pri analizah živega srebra je potrebna velika pozornost in zagotovitev reprezentančnih vzorcev. Na območju reke Soče oziroma ob uporabi prodnatih materialov iz nje je pričakovati vpliv Idrijskega rudnika živega srebra, kot so pokazale že meritve v Desklah (projekt ROTS, 2004). Podatki o trendih vsebnosti posameznih kovin na merilnih mestih Morsko in Gorenje Polje kažejo, da vrednosti skozi leta ostajajo na istih velikostnih razredih in da podobne vrednosti zasledimo tudi na odmaknjenih referenčnih mestih. Zakonodaja Zakonodaja predpisuje, da morajo podjetja, ki so IPPC (IED) zavezanci, izdelati poročila o sestavi tal na industrijskem kompleksu (izhodiščno poročilo) do 15. februarja 2017. Vanj je potrebno zajeti relevantne snovi, ki lahko povzročajo onesnaženje tal (tako imenovane zadevne snovi). Med te snovi se ne uvršča emisij snovi v zrak. V Salonitu Anhovo smo v sodelovanju s Kemijskim inštitutom opravili tri serije indikativnih meritev sestave tal v podjetju in okolici v letih 2009, 2011 in 2012. Vse analize so nadstandardne in niso zakonsko predpisane. V Salonitu Anhovo smo jih izvajali, ker smo želeli dobro poznati obstoječo sestavo in ugotoviti ali so kakršnakoli nihanja med leti. Z analizami nadaljujemo tudi v sodelovanju z drugimi uglednimi strokovnimi organizacijami v Sloveniji. Pojasnilo zakonodaje: Za sestavo tal je v Sloveniji sprejeta Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih mejnih vrednostih snovi v tleh (Ur. l. RS, št. 68/1996), ki pa ne podrobneje opisuje vrednotenja kriterijev in tudi ne rastlin in tudi ne kriterijev za industrijska območja. V tej Uredbi so definirane mejna, opozorilna in kritična mejna vrednost (2. člen): Mejna imisijska vrednost je gostota posamezne nevarne snovi v tleh, ki pomeni takšno obremenitev tal, da se zagotavljajo življenjske razmere za rastline in živali, in pri kateri se ne poslabšuje kakovost podtalnice ter rodovitnost tal. Pri tej vrednosti so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi. Opozorilna imisijska vrednost je gostota posamezne nevarne snovi v tleh, ki pomeni pri določenih vrstah rabe tal verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka ali okolje. Kritična imisijska vrednost je gostota posamezne nevarne snovi v tleh, pri kateri zaradi škodljivih učinkov ali vplivov na človeka in okolje onesnažena tla niso primerna za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi ali živali ter za zadrževanje ali filtriranje vode. Uredba določa tudi: Mejne, opozorilne in kritične vrednosti nevarnih snovi v tleh, določene s to uredbo, veljajo za reprezentativen vzorec tal, posušen do konstantne teže pri temperaturi do 40 °C. (4. člen) Reprezentativni vzorec tal je zmes 25 vzorcev tal, odvzetih na največ 5 ha velikem območju z enako vrsto rabe in je namenjen analizi onesnaženosti tal. (2. člen) Te vrednosti so podane za 10 kovin: As, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Mo, Ni, Pb in Zn.