Pogosta vprašanja
Načrti podjetja, investicije
Začeli smo s sanacijo starega Anhovega in urejanjem lokacije Polje. V spomladanskem času smo že zamenjali del transportnega traku za surovino iz kamnoloma, kar bomo nadaljevali v letošnjem letu, del traku proti Polju pa bomo odstranili.
Najpomembnejše investicije, ki bodo prispevale k izboljšanju energetske učinkovitosti in izboljšanemu vodenju procesov, bodo: uvedba pred-drobljenja surovine in izboljšanje procesa mletja surovine, nadgradnja sistema vodenja proizvodnega procesa ter avtomatizacija kontrole kakovosti. Načrtujemo tudi posodobitve v skladiščenju cementa, ki nam bodo omogočale zagotavljanje širše palete proizvodov in izboljšale interno logistiko. V lanskem letu smo uspešno vpeljali računalniški sistem za vodenje peči, ki prinaša boljše zagotavljanje kakovosti in izboljšanje energetske učinkovitosti. Eden od pomembnih ciljev naslednjih let je večanje uporabe umetne inteligence za izboljševanje naših proizvodnih procesov.
Pri transportu je usmeritev podjetja, da promet, če je mogoče, usmerjamo na železniško infrastrukturo, saj tako zmanjšujemo vplive na okolje. Uvajamo tudi železniške terminale, preko katerih lažje servisiramo kupce cementa. Za zmanjšanje transporta uporabljamo v čim večji meri povratne vožnje (dovoz vhodnega materiala in odvoz proizvodov).
Okolje in zdravje
V obeh primerih gre za delce prahu, ki so tako majhni, da jih lahko vdihnemo (respirabilni delci). Delci PM10 imajo premer manjši od 10 µm (mikrometrov), delci PM2,5 pa manjši od 2,5 µm. Respirabilni delci prehajajo v pljuča, zato je potrebno nadzorovati njihove koncentracije v zunanjem zraku. Med najpomembnejše vire za onesnaženost zraka s temi delci spadajo individualna kurišča in promet – tako imajo večja mesta bistveno večjo obremenjenost s PM10 kot na primer Anhovo.
Alpacem Cement je na spletnih straneh ter na info-zaslonih v Desklah in v Kanalu začel na željo občine in krajanov objavljati podatke o trajnih meritvah. Na Delovni skupini, v kateri so predstavniki občine Kanal ob Soči, krajevnih skupnosti Kanal in Anhovo – Deskle, občasno pa se pridružijo tudi predstavniki skupine Eko Anhovo, smo sodelavci skupine Alpacem natančno pojasnili, kako je pripravljen prikaz. Zaradi napačnih interpretacij na spletni strani društva Eko Anhovo v nadaljevanju pojasnjujemo, kako poteka zajem podatkov. V skupini Alpacem smo z lastnim znanjem sodelavcev programerjev iz podjetja in zunanjih strokovnjakov razvili aplikacijo, ki omogoča prikaz podatkov trajnih meritev, ki potekajo na dimniku. Prikaz je urejen na ta način, da se zaslon osvežuje na vsake pol ure. Podatki prikazujejo povprečja 24-urnih meritev (z osveženimi polurnimi podatki) ter primerjave z mejnimi vrednostmi. Zakonsko smo namreč zavezani, da ne smemo prekoračevati dnevnih povprečkov, za katere so mejne vrednosti predpisane, ne pa tudi trenutnih vrednosti, za katere mejnih vrednosti ni predpisanih. Prikazan je tudi status obratovanja proizvodnje. Podatki se v aplikacijo črpajo neposredno iz sistema za trajne meritve emisij snovi na dimniku peči.
Navedba na prikazu trajnih meritev »Peč ne obratuje«, dejansko pomeni, da proizvodnja ne poteka. Peč se lahko ob tem vseeno vrti, saj jo je treba na primer počasi ohladiti ali pa segreti, kar poteka z rotacijo – to pa niso procesi, ob katerih bi tekla proizvodnja. V primeru, ko pride do zaustavitve, je potrebno peč še vedno počasi obračati, da ne pride do poškodbe plašča (plašč se pri višjih temperaturah zvije pod težo peči), saj ima material v njej 1000 – 1450 [SUP]o[/SUP]C in je delno raztaljen. Podobno je treba peč občasno obrniti pri ogrevanju peči. Gre namreč za dinamičen sistem, zato sama počasna rotacija še ne dokazuje, da poteka proizvodnja. Kljub temu, da pride do prekinitve doziranja surovin in goriv, je namreč temperatura v sistemu še vedno zelo visoka. Glede na to, da se podatki o trajnih meritvah na internetu osvežujejo vsake pol ure, lahko prihaja tudi do zamika pri prikazu stanja obratovanja. Na dan, za katerega je društvo Eko-Anhovo in dolina Soče na spletni strani objavilo slike in prispevek s trditvami o manipulaciji s podatki (2. 12. 2015), je na sistemu peči prišlo do zabitja na izmenjevalniku toplote, zato je bilo potrebno proizvodnjo ustaviti, sistem očistiti in material odstraniti iz peči. Zaradi tehničnih zahtev je potekala rotacija peči, vendar pa proizvodnja ni tekla. V podjetju Alpacem Cement smo se na podlagi te objave odločili za spremembo navedbe na prikazu v »proizvodnja (ne) poteka«, kar upamo, da bo pripomoglo k razumevanju poteka procesa v cementarni.
Mejne vrednosti emisij so določene na osnovi evropske zakonodaje – za vse cementarne v Evropski uniji veljajo enaka pravila. V podjetju Alpacem Cement smo prejeli okoljevarstveno dovoljenje (IPPC) na osnovi evropske zakonodaje, prenesene v slovenski pravni red.
Mejne vrednosti emisij so predpisane z zakonodajo za posamezne dejavnosti ločeno, na primer ločeno za procese, kot so cementarne, kurilne naprave, livarne, železarne, toplarne, opekarne, sežigalnice, itd. Za tiste naprave, ki nimajo posebne zakonodaje, so mejne vrednosti predpisane s splošno zakonodajo. Mejne vrednosti so prilagojene tehnologijam in evropska zakonodaja podaja osnovne zahteve zanje. Zakonodaja jasno ločuje med posameznimi dejavnostmi in v skladu s tem tudi opredeljuje mejne vrednosti za posamezne dejavnosti. Zato pomeni navajanje mejnih vrednosti ene dejavnosti za drugo dejavnost napačno interpretiranje zakonodaje. Na primer mejne vrednosti za cementarne, ki uporabljajo izbrane vrste odpadkov za gorivo, so zaradi različnosti tehnologij drugačne kot za sežigalnice na ravni Evropske unije.
Ob prvi pridobitvi okoljevarstvenega (IPPC) dovoljenja v letu 2007 je Alpacem Cement sodeloval v projektu Twinning kot eno izmed štirih pilotnih podjetij. Projekt je bil namenjen prenosu evropskih praks pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj v slovensko prakso. Pri tem smo sodelovali z Bavarsko okoljsko agencijo, ki nam je izdala pilotno okoljevarstveno dovoljenje po nemški zakonodaji. Vlogo za pridobitev tega dovoljenja smo pripravljali na ta način, da smo vzporedno pripravili dokumentacijo za uradno slovensko dovoljenje in dokumentacijo za pilotno dovoljenje po nemški zakonodaji. Dokumentacija je bila identična.
V obravnavi je sprememba ZVO-1, ki uveljavlja pravilo, da bodo v Sloveniji veljali kot zakonsko obvezni tako imenovani Zaključki BAT (Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah), ki za cementarne predpisujejo mejne vrednosti emisij, kot se jih da doseči s temi tehnologijami. Zaključki BAT so sprejeti na evropskem nivoju in veljajo za vse evropske države. Za cementno industrijo so bili sprejeti marca 2013, za prilagoditev pa je predpisano 4-letno prehodno obdobje, t.j. do marca 2017. Cementarna Alpacem Cement ima že sedaj vse emisije pod predpisanimi mejnimi vrednostmi v teh zaključkih in je skladna z zahtevami, ki bodo stopile v veljavo marca 2017 na ravni Evropske unije.
Mejne vrednosti emisij so določene na osnovi evropske zakonodaje – za vse cementarne v Evropski uniji veljajo enaka pravila. V podjetju Alpacem Cement smo prejeli okoljevarstveno dovoljenje (IPPC) na osnovi evropske zakonodaje, prenesene v slovenski pravni red.
Mejne vrednosti emisij so predpisane z zakonodajo za posamezne dejavnosti ločeno, na primer ločeno za procese, kot so cementarne, kurilne naprave, livarne, železarne, toplarne, opekarne, sežigalnice, itd. Za tiste naprave, ki nimajo posebne zakonodaje, so mejne vrednosti predpisane s splošno zakonodajo. Mejne vrednosti so prilagojene tehnologijam in evropska zakonodaja podaja osnovne zahteve zanje. Zakonodaja jasno ločuje med posameznimi dejavnostmi in v skladu s tem tudi opredeljuje mejne vrednosti za posamezne dejavnosti. Zato pomeni navajanje mejnih vrednosti ene dejavnosti za drugo dejavnost napačno interpretiranje zakonodaje. Na primer mejne vrednosti za cementarne, ki uporabljajo izbrane vrste odpadkov za gorivo, so zaradi različnosti tehnologij drugačne kot za sežigalnice na ravni Evropske unije.
Ob prvi pridobitvi okoljevarstvenega (IPPC) dovoljenja v letu 2007 je Alpacem Cement sodeloval v projektu Twinning kot eno izmed štirih pilotnih podjetij. Projekt je bil namenjen prenosu evropskih praks pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj v slovensko prakso. Pri tem smo sodelovali z Bavarsko okoljsko agencijo, ki nam je izdala pilotno okoljevarstveno dovoljenje po nemški zakonodaji. Vlogo za pridobitev tega dovoljenja smo pripravljali na ta način, da smo vzporedno pripravili dokumentacijo za uradno slovensko dovoljenje in dokumentacijo za pilotno dovoljenje po nemški zakonodaji. Dokumentacija je bila identična.
V obravnavi je sprememba ZVO-1, ki uveljavlja pravilo, da bodo v Sloveniji veljali kot zakonsko obvezni tako imenovani Zaključki BAT (Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah), ki za cementarne predpisujejo mejne vrednosti emisij, kot se jih da doseči s temi tehnologijami. Zaključki BAT so sprejeti na evropskem nivoju in veljajo za vse evropske države. Za cementno industrijo so bili sprejeti marca 2013, za prilagoditev pa je predpisano 4-letno prehodno obdobje, t.j. do marca 2017. Cementarna Alpacem Cement ima že sedaj vse emisije pod predpisanimi mejnimi vrednostmi v teh zaključkih in je skladna z zahtevami, ki bodo stopile v veljavo marca 2017 na ravni Evropske unije.
Surovine in energente dobavljamo iz Slovenije in iz tujine, predvsem iz Italije in Hrvaške. Tehnološko opremo pa tudi iz drugih držav – na primer Danske in Nemčije. Z dobavitelji imamo sklenjene pogodbe in v primeru dogovora »dobavljeno v skupini Alpacem«, prevoze organizirajo dobavitelji, ki jih naročajo pri svojih prevoznikih. V primeru, ko prevoze organiziramo v skupini Alpacem, naročila oddajamo predvsem domačim prevoznikom. V skupini Alpacem imamo tudi evidentirane vse pošiljke in prevoznike, ki so razvidni iz evidenčnih listov ter drugih transportnih dokumentov.
Do tega pojava pride ob zagonih peči po daljših zastojih, ko je potrebno peč pred zagonom ponovno ogreti na delovno temperaturo. Segrevanje izvajamo s čistim zemeljskim plinom, ki zgori v ogljikov dioksid (CO2) in vodno paro (H2O). Vodno paro spuščamo skozi loputo na izmenjevalcu toplote, kar je lahko vidno kot oblak oz. meglica dima (pare). V tem času peč ne obratuje.
Pojavi kondenzacije vodne pare so možni tudi ob običajnem obratovanju peči ter ob zagonih drugih naprav v specifičnih vremenskih razmerah (nizke temperature, visoka vlaga), kjer nastane kondenzacija vodne pare ob stiku vročih dimnih plinov s hladnim zunanjim zrakom. Pojav je opazen predvsem v zimskem času kot meglica nad dimnikom ali izpustom.
Petrolkoks ni odpadek. Petrolkoks je gorivo, ki je proizvedeno iz mazuta s postopkom kerkiranja (termičnega razpada). S tem je omogočena lažja in enostavnejša uporaba, hkrati pa so zmanjšana tudi tveganja pri transportu v primerjavi z mazutom. Večji del se ga porabi kot gorivo – del pa tudi kot surovino za različne namene uporabe (npr. elektrode). Petrolkoks ni nevaren za okolje in pri predvideni uporabi tudi ni nevaren za zdravje ljudi.
Petrolkoks je po videzu in sestavi zelo podoben koksu (premogu) – oba sta črna trdna snov v granulacijah od nekaj centimetrov do prahu. Premog in petrolkoks sta oba primerni fosilni gorivi za proizvodnjo klinkerja v cementarnah, pri čemer ima petrolkoks višjo kurilno vrednost od premoga, nižji delež hlapnih snovi, je težje gorljiv in ima nekoliko višjo vsebnost žvepla. Petrolkoks vsebuje manj pepela od premoga s tem pa tudi manj težkih kovin. Zaradi navedenih lastnosti je zelo primeren za uporabo v cementnih pečeh brez škodljivih vplivov na okolje, ker se žveplo v celoti veže v klinker, težjo gorljivost pa kompenzira dodatek drugih goriv.
Za omejevanje lokalnega razpršenega prašenja smo izvedli posodobitve v proizvodnji (npr. zaprta hala surovin), ukinili smo skladiščenja v odprtih sistemih, proces smo lokacijsko poenotili in s tem omejili interne transporte. Poleg tega izvajamo stalne izboljšave v procesih, s katerimi čim bolj omejujemo izpade, podobno kot pri drugih vplivih tudi na tem področju stalno iščemo boljše tehnične rešitve.
Neposredni viri prašnih usedlin so lahko lokalni viri iz podjetja (npr. zaradi izpadov, presipanja materiala), so pa tudi viri iz cestišč, makadamskih površin, cvetenja rastlin, individualnih kurišč, sežiganja pri čiščenju vrtov in podobno.
Emisije so odvisne predvsem od tehnologij ter velikokrat tudi od same surovinske osnove, ki v masnem toku materialov predstavlja glavnino (npr. 90 %) vseh vhodnih materialov, goriva pa le okrog 10 %.
Primerjave med cementarnami, ki uporabljajo alternativna goriva in cementarnami brez te uporabe kažejo, da so emisije primerljive. Alternativna goriva v primerjavi s klasičnimi gorivi ne vplivajo na povečevanje emisij.
V okoljevarstvenem (IPPC) dovoljenju imamo omejeno količino uporabe alternativnih goriv na nekaj manj kot 110.000 ton na leto in to je ostalo nespremenjeno od leta 2007. Trenutno je količina na letni ravni manjša, naš energijski delež alternativnih goriv pa je okrog 60 %. Povečevanje tega deleža je možno do uporabe zgornje dovoljene letne količine, energijski delež pa je odvisen od kalorične vrednosti uporabljenih goriv in letne proizvodnje.
Investicija bo omogočila skladiščenje in doziranje enakih vrst alternativnih goriv, kot smo jih uporabljali že do sedaj, vendar jih bo možno dozirati v večjih kosih na strani izmenjevalnika toplote.
Skladišče bo zadoščalo za 3-dnevno zalogo, poleg tega bo investicija obsegala napravo za razbaliranje (v skladišču) in transportni trak do dozirnega mesta (»hot-diska«) na izmenjevalniku toplote. Z novo investicijo bomo del gum zamenjali s 3D gorivom.
V cementarnah lahko uporabljamo nekatere ločene vrste odpadkov, npr. papir, plastiko. Nismo in ne bomo pa uporabljali mešanih komunalnih odpadkov.
To so predpripravljena trdna goriva iz ločeno zbranih vrst posameznih nenevarnih odpadkov. Takšni odpadki so npr. plastika, papir, karton, les, tekstil, ki jih proizvajalci pripravijo v določeni obliki v skladu s standardi za ta goriva. V primeru, da gre za manjše lističe, se imenujejo 2D goriva (dvodimenzionalni delci), ki jih lahko doziramo na gorilnik. V primeru, ko gre za večje kose teh goriv, govorimo o 3D (tridimenzionalni delci) gorivu, ki ga lahko uporabljamo na strani izmenjevalnika toplote – tam kjer uporabljamo tudi izrabljene pnevmatike.
Tigrasti komarji so invazivna vrsta, ki je prisotna po celi Sloveniji. Cepivo proti tigrastim komarjem ne obstaja. V skupini Alpacem izvajamo program promocije zdravja, v okviru katerega smo zaposlenim ponudili prostovoljno preventivno cepljenje proti tetanusu (zaščita za 10 let) ter hepatitisu A in B (zaščita za vse življenjsko obdobje). Cepljenje je bilo izvedeno kot preventiva pri tveganjih poškodb pri delu, kot so na primer ureznine, za katere je sicer tveganje zelo nizko zaradi uporabe zaščitnih sredstev (npr. rokavic). Cepljenje je bilo izvedeno v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje Nova Gorica za tiste sodelavce, ki so se za to prostovoljno odločili (večina delavcev). Predhodno smo pripravili izobraževanja za zaposlene s strani zdravnika epidemiologa.
Tigrasti komarji so invazivna vrsta, ki so v naše kraje prišli s transportom z ladjami iz tropskih krajev. Razširili so se zaradi otoplitve podnebja in so prisotni praktično po celi Sloveniji, kar je neodvisno od dejavnosti našega podjetja. Tigrasti komarji so se pojavili v Novi Gorici precej let pred tem kot so bili opaženi v Anhovem. Razmnožujejo se v vseh vrstah stoječe vode. Za omejevanje tigrastih komarjev ni zaenkrat na nivoju države sprejetih nobenih sistemskih ukrepov (npr. škropljenje z insekticidi), zato je z njimi povezane težave mogoče le do določene mere blažiti npr. z uporabo repelentov, posebnih pasti, omejevanjem virov stoječe vode in podobno.
Linija za proizvodnjo cementa je namenjena proizvodnji cementa. Ob tem lahko uporabljamo različna goriva, da zagotovimo potrebno toploto in pogoje pri pečenju klinkerja. Goriva so skrbno izbrana glede na karakteristike, ki so potrebne za zagotavljanje teh pogojev. Le tako lahko zagotovimo primerno kakovost naših proizvodov.
Cementarne imajo specifiko pri uporabi visoko-kaloričnih posameznih vrst ločeno zbranih odpadkov kot vira energije – za termično izrabo. Materiali, ki vstopajo v proces proizvodnje klinkerja, so po naravi podobni običajnim gorivom, zato govorimo o so-procesiranju. Sežiganja v posebnih napravah z namenom uničenja odpadkov v tem primeru ni. V cementarnah imamo specifične pogoje, s katerimi je takšno so-procesiranje možno brez zvišanja emisij, prav tako ni posledic za proizvode ali procese. To dokazujejo tudi meritve in analize. V Evropski uniji je več kot 260 cementarn, ki uporabljajo posamezne vrste ločeno zbranih odpadkov kot gorivo.
V poročilu iz leta 2004 je na strani 34 prikazan graf, ki prikazuje na lokaciji Anhovo izmerjeno (http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/tla/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/ROTS2004.pdf) visoko koncentracijo živega srebra. Na predhodni 33. strani je pojasnjeno, da visoko koncentracijo lahko pripišemo temu, da je bil vzorec odvzet neposredno ob reki Soči in živo srebro izhaja iz z Hg obogatenih sedimentov iz Idrije (op. iz območja rudnika živega srebra).
Navedena sta tako lokacija kot izvor, ki jasno kažeta, da izmerjena vrednost ni povezana z dejavnostjo cementarne. Dosedanje preliminarne preiskave zemljin (tal) kažejo, da so zemljine v okolici cementarne po sestavi precej podobne naravnemu zaledju. Z Občino Kanal ob Soči se v podjetju Alpacem Cement dogovarjamo, da bodo izvedene še dodatne analize zemljin z namenom pridobitve večjega števila reprezentančnih podatkov. Tovrstne meritve sicer niso zakonsko predpisane.
Podatki, zajeti v registru e-PRTR predstavljajo ocenjene letne količine emisij nekaterih snovi. O podatkih, objavljenih v e-PRTR registru, v skladu z zakonodajo vsako leto poročamo. Vse izmerjene vrednosti v podjetju Alpacem Cement so pod mejnimi vrednostmi določenimi z zakonodajo in tako ne predstavljajo pomembnega tveganja za okolje.
Kljub izpolnjevanju zakonodaje smo preteklih letih v podjetju Alpacem Cement izvedli več študij v sodelovanju z zunanjimi inštitucijami, med drugim tudi študijo z uporabo biomonitoringa z lišaji v lokalnem okolju v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan. Dodatno študijo, ki je vključevala živo srebro v procesu, smo opravili tudi v letu 2014. Študije prispevajo k izboljšavam v procesih in s tem k zmanjševanju vplivov.
Podatki v e-PRTR registru so pridobljeni na osnovi zakonsko predpisanih meritev emisij, ki so v primeru podjetja Alpacem Cement v vseh letih skladne z zakonodajo (pod mejnimi vrednostmi) ter skladne tudi z določili okoljevarstvenega dovoljenja. Emisijska mejna vrednost za živo srebro je 0,05 mg/Nm[SUP]3[/SUP]. Za živo srebro EU in SLO zakonodaja predpisujeta občasne meritve dvakrat letno, na podlagi katerih se nato izračuna letna vrednost. Značilno je, da v registru e-PRTR prihaja do velikih nihanj predvsem pri tistih parametrih, ki se jih meri občasno, mednje spada tudi živo srebro. Na primer z dodatnim prikazom podatkov iz leta 2014 bi videli, da gre za bistven padec v primerjavi z letom prej, kar je za predstavitev trendov pomemben podatek.
Okoljska zakonodaja upošteva, da je za zdravje in okolje sprejemljiva tolikšna emisija snovi v okolje, kot jo za posamezne snovi določajo mejne vrednosti. To pomeni, da je sprejemljiva emisija, ki je pod mejnimi vrednostmi. V podjetju Alpacem Cement smo s tehnološkimi posodobitvami in prilagoditvijo na najboljše razpoložljive tehnike dosegli, da so naše emisije daleč pod mejnimi vrednostmi.
Drugi kriterij glede vpliva na zdravje so imisijske meritve (kakovosti zunanjega zraka), ki jih ravno tako spremljamo v sodelovanju z Agencijo RS za okolje in Kemijskim inštitutom. Koncentracije delcev v zraku (PM10) z leti upadajo, tudi druge meritve (benzen, NO2, dioksini in furani, organske snovi) so pokazale zelo nizke koncentracije, ki so bistveno pod mejnimi vrednostmi.
Alternativna goriva so del širših sistemov ravnanja z odpadki, njihova cena oziroma ekonomski pogoji predelave so odvisni od stanja na »trgu« odpadkov ter se sproti spreminjajo. Trenutno za nekatera goriva plačujemo, za nekatera pa ne – cene se v posameznih letih močno spreminjajo. Pomemben del stroškov uporabe goriv so tudi transportni stroški. Stroški goriv vplivajo na konkurenčnost cementarn, saj predstavljajo pomemben del stroškovne strukture. Skupina Alpacem z uporabo alternativnih goriv zagotavlja pozitivno poslovanje, ki omogoča poravnavanje vseh obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih, države in hkrati omogoča investiranje v razvoj cementarne.
Kakovost zraka je odvisna od različnih virov emisij, nanjo vplivajo tudi individualna kurišča, še posebej v zimski sezoni. Pomembna je tudi izvedba individualnih kurišč ter vrsta uporabljenih goriv. Pri koncentracijah delcev PM10 so individualna kurišča pomemben vir. Podobno velja tudi pri nekaterih drugih onesnaževalih.
V okoljevarstvenem dovoljenju je zajet seznam vseh možnih odpadkov, ki bi jih lahko uporabljali za alternativna goriva. Nekatere šifre so lahko le ena od sestavin trdega goriva pripravljenega iz posameznih vrst ločeno zbranih odpadkov (TGO oz. 2D). Uporabljamo pa omejeno število odpadkov: odpadne gume, 2D (trdno gorivo pripravljeno iz nenevarnih odpadkov – TGO), osušen mulj iz čistilnih naprav in kostno moko. Vsak nov odpadek iz seznama, ki bi ga želeli uporabiti kot alternativno gorivo, mora skozi strog sistem selekcije in analiz, s katerim preverimo, ali je odpadek primeren za uporabo na našem sistemu. Sama uvrstitev na seznam tako še ne pomeni zagotove uporabe.
Meritve morajo biti načrtovane tako, da so izvedene v stabilnih in reprezentančnih stanjih delovanja naprav, zato morajo biti vnaprej napovedane.
Procesi in materiali
Les ima v primerjavi s premogom, petrolkoksom, kurilnim oljem, izrabljenimi pnevmatikami in drugimi gorivi, ki jih običajno uporabljamo v cementarni, nizko kurilno vrednost. Kurilna vrednost popolnoma suhega lesa znaša okrog 18 – 20 MJ/kg, normalno suh les pa ima okrog 15 MJ/kg, kurilna vrednost je seveda odvisna od vrste lesa in drugih parametrov.
Vplivi se z uporabo 3D goriv na strani izmenjevalnika ne bodo povečali, saj bo izgorevanje popolno. Vplivi bodo ostali v okviru zahtev zakonodaje in okoljevarstvenega dovoljenja
Pogoj, ki mora biti zadoščen za primerno zgorevanje, je v skladu z zakonodajo: temperatura večja od 850 [SUP]o[/SUP]C ter zadrževalni čas nad 2 sekundi. Na obeh dozirnih mestih je ta pogoj izpolnjen. Na primarni strani (gorilnik) dosegajo temperature plinaste faze do 2000 [SUP]o[/SUP]C, na sekundarni strani (izmenjevalnik) pa 1000 [SUP]o[/SUP]C.
Zadrževanje dimnih plinov v sistemu cementne peči je nekajkrat daljše od zadrževanja dimih plinov v sežigalnici.
Izločeni kloridi so enaki materiali, kot se nahajajo v peči, predvsem so to natrijevi in kalijevi kloridi – NaCl (ali kuhinjska sol), KCl – kalijev klorid. Napravam, ki jih bomo vgradili z namenom izločevanja kloridov rečemo tudi by-pass (odvod). Prah izločen na napravi lahko brez škode za kakovost dodamo v običajne cemente do meje, ki je predpisana s standardi.
Izločevalec kloridov je naprava za izločanje soli klora iz procesa proizvodnje cementnega klinkerja. Ker so soli klora (kloridi) v področju najvišjih temperatur hlapne, v področju izmenjevalnika toplote pa kondenzirajo in se nalepijo na stene, so za proces moteči.
Izločevalec kloridov iz toka dimnih plinov na spodnjem delu izmenjevalnika toplote pred pečjo, kjer je koncentracija kloridov v dimnih plinih najvišja, odvzame del dimnih plinov, pline nato ohladimo s svežim zrakom, da kloridi kondenzirajo (preidejo iz plina v trdno snov), prah bogat s kloridi pa nato izločimo s filtrom. Na ta način omogočimo stabilnejše delovanje peči, saj je kroženje kloridov v peči vzrok za nastajanje nalepov. S tem lahko pričakujemo dodatno znižanje že zdaj nizkih emisij.
Skupina Wietersdorfer
Kemijska tovarna Donauchemie Brückl je desetletja proizvajala sredstva za zaščito rastlin – med njimi tudi HCB (heksaklorobenzen), ki se je nekdaj uporabljal kot zaščitno sredstvo za rastline. Stranske produkte te proizvodnje so odlagali na deponijo, na katero se je odlagalo tudi takoimenovano »modro apno«, ki je zaradi tega onesnaženo s HCB.
Onesnaženje okolja s HCB je domnevno povezano z ekološko sanacijo odlagališča s so-sežigom »modrega apna« v cementarni v Wietersdorfu, za katerega je bilo predhodno v sodelovanju z različnimi inštitucijami izdelanih več študij in pridobljeno ustrezno dovoljenje. Po dveh letih uporabe modrega apna v cementarni se je pokazala onesnaženost v okolju. Odstranjevanje z odlagališča je bilo namenjeno ekološki sanaciji v sodelovanju institucij in cementarne – uvedena je bila obsežna preiskava, ki bo odgovorila na vprašanja, kje je prišlo do odstopanja.
V skupini Alpacem uporabljamo goriva, ki so preverjena v laboratorijih in jih uporablja tudi vrsta drugih cementarn. Naša alternativna goriva omenjenih snovi ne vsebujejo.
Sodelovanje z lokalno skupnostjo, zaposlovanje
V srednjeročnem obdobju bomo v skupini Alpacem zaposlovali mlade strokovnjake, ki se bodo izobraževali tudi s prenosom znanj od starejših sodelavcev, ki bodo odšli v naslednjih letih v pokoj. Ena izmed glavnih nalog pri menjavi generacije je pravočasno pridobiti in zagotoviti kompetentne kandidate za zaposlitev.
Z lanskim letom smo ponovno uvedli sistem štipendiranja, kandidate spoznavamo tudi preko obveznih praks. Obvezne prakse so dobra priložnost, da delodajalec spozna potencialne kandidate, hkrati se kandidati spoznajo z delovnim procesom. Pri vseh naših kadrovskih aktivnostih se osredotočamo predvsem na kandidate iz naše ožje okolice.
V skupini Alpacem smo vedno podpirali delovanje in razvoj lokalne skupnosti, zato bomo tudi v prihodnje prispevali k razvoju. Redno predstavljamo naše načrte na občinskih svetih, posvetujemo se tudi s krajevnimi skupnostmi. Podpiramo delovanje različnih društev s področja športa, kulture in zagotavljanja varnosti (npr. gasilsko društvo). V sodelovanju s predstavniki občine in krajevnih skupnosti oblikujemo ukrepe, ki so v skupno dobro (npr. dogovorjene trajne meritve).