Zgodovina
Alpacem Cement brez prekinitev (razen ob vzdrževalnih delih) proizvaja cement že več kot 100 let. Skozi zgodovino je cementarna zabeležila vzpone in padce – vedno znova pa se je potrdilo, da z visoko motivirano ekipo in jasnimi strateškimi usmeritvami lahko dosega najboljše rezultate. Vloga cementarne pa je tudi osrednja za razvoj v regiji. Eno delovno mesto v cementarni ustvari do pet posrednih delovnih mest. Alpacem Cement pa ves čas skrbi tudi za podporo dejavnostim, ki so pomembne za skupnost.
Zgodovina azbesta in Anhovo
Skupina Alpacem je vodilni slovenski proizvajalec gradbenih materialov in ena tehnološko najsodobnejših družb v gradbeni industriji v regiji. S proizvodnjo visokokakovostnega cementa, betona in agregatov ter drugih gradbenih proizvodov zagotavlja rešitve tudi za najzahtevnejše gradbene projekte.
V obdobju od leta 1921 do 1996 je cementarna v Anhovem uporabljala azbest kot surovino za proizvodnjo azbestnocementnih izdelkov (plošč in cevi). Skupina Alpacem je pridobila večinski delež cementarne v letih od 1998 do 2004.
Azbest je naravno mineralno vlakno, ki se ga je zaradi izrednih fizikalnih in mehanskih lastnosti, odpornosti na mehanske in kemične vplive ter ognje odpornosti uporabljalo v več kot 3.000 proizvodih po celem svetu. Pogosto se ga je uporabljalo v zgradbah in gradbenih materialih, strojih, transportnih vozilih in potrošniških izdelkih.
Azbest se je intenzivno uporabljal po vsej Evropi zlasti med leti 1945 in 1990, uporaba pa je dosegala količine na sto tisoče ton. Prepoved uporabe azbesta je v različnih državah članicah EU začela veljati v različnih obdobjih, od 1. januarja 2005 pa je prepovedana vsaka uporaba azbesta. Kljub temu pa svetovna uporaba azbesta še ni popolnoma odpravljena.
Do leta 1996 se je azbest uporabljal v različnih industrijah po Sloveniji; med drugim v gradbeništvu, ladjedelništvu, avtomobilski industriji, jeklarnah, opekarnah, termoelektrarnah, tovarnah za proizvodnjo tirnih vozil, motorjev, toplovodnih kotlov, tesnilnih materialov, filtrov in v železniškem prometu. Tako ga je pri svojem delu uporabljalo več deset podjetij po Sloveniji, med njimi tudi Salonit Anhovo, ki ga je do leta 1996 uporabljal kot surovino za proizvodnjo azbestnocementnih izdelkov (strešnih plošč in cevi). Leta 1996 je država sprejela zakon o prepovedi uporabe azbesta, vendar so bili že izdelani izdelki, ki so vsebovali azbest, lahko naprodaj do 30. 6. 1998. Zakon iz leta 1996 je zagotovil finančna sredstva za nakup tehnologije in opreme za proizvodnjo izdelkov brez azbesta, sprejel pa je tudi podlage za zagotavljanje garancij za nakup te tehnologije ter zagotovil sredstva za izplačilo odškodnin in zavarovalnih dob za pričakovano upokojitev in prevzeto subsidiarno odgovornost za izplačilo odškodnin. Leta 2005 sprejeti nov zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA), ki je še vedno v veljavi, je dodelil državi 60 % odgovornosti za izplačilo odškodnin obolelim, 40 % pa podjetjem, kar kaže tudi na priznanje soodgovornosti države za povzročeno škodo zdravju. Republika Slovenija zakonsko še ni odredila odstranjevanja azbesta iz okolja; izdelki, ki vsebujejo azbest, se namreč še vedno uporabljajo v javni sferi (kot npr.: strehe stavb ali zabojniki za smeti po mestih, narejeni iz azbest-cementnih cevi, in prevlečeni le s pločevino in podobno).
V Anhovem so kmalu zaznali negativne učinke azbesta na zdravje ljudi. Že davnega leta 1960, ko je bil azbest med najbolj uporabljenimi surovinami za gradbene materiale je higiensko tehnična služba podjetja organizirala seminar o varnosti pri delu ter izvajala meritve mikroklime, ropota in vlage v podjetju. V letu 1961 pa je vodstvo podjetja svoje delavce v internem glasilu opozorilo o nevarnostih azbesta ter pozvalo k previdni rabi materiala in kvalitetnih zaščitnih sredstvih.
V letu 1996 je bila prepovedana proizvodnja z uporabo azbesta. Istega leta je bilo s podporo takratnega podjetja Salonit Anhovo ustanovljeno tudi Društvo obolelih zaradi azbesta OZA. Leta 1999 je Republika Slovenija izstopila iz lastništva, večinski delež cementarne pa je pridobila skupina Alpacem. Novi lastnik je začel z resnimi ukrepi za izboljšanje zdravja obolelih zaradi azbesta. Začela so se izplačevanja odškodnin prizadetim.
Na pobudo društva OZA in s podporo Salonita Anhovo je v novembru 2021 začela delovati ambulanta za azbestne bolnike na Univerzitetni kliniki Golnik. Društvo pomaga pri naročanju in organizaciji prevozov tako na kliniko Golnik kot tudi na CT v bolnišnico Trbovlje. Z začetkom delovanja te ambulante so končno vsi, ki so bili izpostavljeni azbestu, iz cele Slovenije, sistemsko obravnavani. V slabih štirih letih do leta 2024 je bilo pregledanih preko 300 ljudi, od teh odkritih nekaj čez 30 rakov in mezoteliomov. Pomembno je, da so bili pacienti pravočasno napoteni na zdravljenja. Društvo OZA tudi drugače pomaga bolnikom. Z donacijo Salonita Anhovo in W&P je bilo v sodelovanju z NIJZ organizirano brezplačno cepljenje proti pnevmokokom, ko je bilo še v celoti plačljivo. V letu 2022 je na pobudo društva OZA in ponovno s podporo Salonita Anhovo bolnikom v občini Kanal ob Soči omogočena paliativna oskrba na domu.
Državni svet RS je v letu 2023 sprejel in podprl pobudo Društva OZA, da se v Sloveniji začne sistemsko ukvarjati z azbestom, ki ostaja v okolju.
Uporaba azbesta je bila z zakonom prepovedana leta 1996. Takrat so v Anhovem temeljito očistili z azbestom onesnaženo območje, obnovili objekte, v katerih je potekala proizvodnja, in uvedli novo proizvodno linijo brezazbestne kritine ESAL. Dodatno je bila sanirana brežina reke Soče, izvedene so bile meritve azbestnih vlaken v zraku in druge aktivnosti. Začela so se izplačila odškodnin prizadetim.
Leta 1996 je bil sprejet srednjeročni načrt postopne zamenjave azbestcementne kritine na objektih podjetja.
Skupina Alpacem je leta 1999 pridobila večinski delež cementarne.
Leta 2006 se je začela sanacija desnega brega reke Soče. Očiščenih je bilo 350 metrov brežine. Naložbo, vredno 450 milijonov tolarjev, sta financirala Salonit Anhovo in Ministrstvo za okolje in prostor. S sanacijo se je preprečilo nadaljnjo erozijo brežine, zaščitilo predhodno odloženi nasip trdnih azbestnih odpadkov in polepšalo videz z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Takratni Salonit Anhovo je sodeloval v programu sanacije posledic pretekle uporabe azbesta. Odstranjevanje azbestne kritine na območju cementarne Polje in Skale se je začelo v letu 2020. V zadnjih 10 letih do leta 2024 je v obratu skupno odstranjenih nekaj več kot 25.000 kvadratnih metrov azbestcementnih plošč.